O TEMELJU – če ste kdaj opazovali gradnjo stavbe, potem ste zagotovo ugotovili, da delavci kar nekaj časa hodijo na gradbišče in delajo dneve dolgo, preden se nad nivojem zemlje pokažejo prvi obrisi bodoče zgradbe. Čim večja in višja bo, tem dlje časa traja ta faza gradnje. Človek bi včasih kar rekel: »Kaj neki počnejo, da toliko časa delajo, pa se še nič ne vidi.«
Vse ima svoj temelj.
Življenje je izjemno kompleksno in nanj lahko tako kompleksno tudi gledamo, lahko pa nanj pogledamo ožje, npr. samo filozofsko, znanstveno, razvojno, biološko, zgodovinsko, poetično, fizikalno, psihološko, genetsko, …. torej prava množica različnih zornih kotov. In nanj lahko pogledamo tudi povsem preprosto – je prisotnost živega organizma, kar se odraža skozi njegovo delovanje in za nastanek ter obstoj katerega so potrebni določeni pogoji.
Pa poglejmo tako preprosto tudi na poslovni subjekt oz. delovno organizacijo. Za njen obstoj in delovanje potrebujemo:
- poslovne prostore ………………………………………………………..kdo skrbi zanje?
Človek. - proizvodne stroje in drugo delovno opremo………………….kdo jih upravlja in skrbi zanje?
Človek. - surovine oz. vhodne materiale……………………kdo nabavlja vse, kar potrebujemo?
Človek. - delovno silo………………………………………………..kako bi jo poimenovali z drugo besedo?
Ljudi, torej zopet človek. - znanje in izkušnje……………………………………….kdo je lastnik znanja oz. izkušenj?
Človek. - kupce proizvodov ………………………….kdo poišče kupce, kdo skrbi zanje, kdo jim prodaja?
Človek. - zunanje izvajalce …………………………kdo sklepa poslovne odnose z njimi, kdo z njimi sodeluje?
Človek. - plačilna sredstva…………………………….kdo ravna, upravlja z njimi?
Človek.
Na vsa postavljena vprašanja dobimo enak odgovor!
Pa poglejmo na navedene vire poslovne organizacije še skozi naslednja vprašanja:
- kdo je ustvaril poslovne prostore?
Človek. - kdo je ustvaril proizvodne stroje in ostalo delovno opremo (omare, računalniki, skenerji…)?
Človek. - kdo je pripravil proizvodne surovine oz. ustvaril druge vhodne materiale?
Človek. - kdo je ustvaril delovno silo – v dobesednem in prenesenem pomenu besede?
Človek. - kdo je razvil obstoječe znanje in izkušnje?
Človek. - kdo je kupec vsega kar ustvarimo?
Človek. - kdo je (morebitni) zunanji izvajalec?
Človek. - kdo ima v končni lasti plačilna sredstva, kdo z njimi končno razpolaga?
Človek.
Na vsa postavljena vprašanja zopet dobimo enak odgovor, ki je povsem enak odgovoru na zgornji sklop vprašanj!
In poslovni subjekt ne obstaja sam zase, temveč soobstoja z :
- drugimi poslovno oz. zasebno organiziranimi subjekti…………..katero razumno živo bitje jih napolnjuje?
Človek. - do katerega vodijo, energetske, vodovodno/kanalizacijske in logistične povezave………kdo jih je izgradil, kdo jih uporablja?
Človek. - ki je del širšega prostora: regija – država- kontinent-svet – kdo biva v teh geografskih območjih?
Človek.
Da,
ČLOVEK, ČLOVEK, ČLOVEK, ČLOVEK, ČLOVEK, ČLOVEK, ČLOVEK, ČLOVEK, ČLOVEK, ČLOVEK, ČLOVEK!
S tem preprostim pogledom na poslovno organizacijo smo tako razkrili njen temelj.
Če bi na hiši zagledali razpoke, bi vaša prva misel pohitela k temeljem – kaj se dogaja tam spodaj?
Enako se moramo vprašati, ko zasledimo »razpoke« v delovanju poslovne organizacije, posameznika, družbe in sveta – mimogrede, priznajmo si dejstvo množičnega obstoja teh razpok – najdemo jih povsod, zlasti pa v politiki in gospodarstvu (torej v politiki kapitala). Obsežne in globoke so!
Torej v resnici je Človek edini dejavnik pri obvladovanju virov organizacije, je tisti ključni in temeljni element njenega obstoja in delovanja, ki ustvari in izvaja vse druge dejavnike katere običajno navajamo v povezavi z obravnavano temo. Zato je za resnično obvladovanje, tako virov organizacije kot česarkoli drugega, vso našo pozornost potrebno obrniti k človeku, kajti vse ostalo je le posledica njegovega ravnanja!
O CELOTI in CELOSTI – zagotovo poznate modrost, ki uči, da je celota več kot le seštevek posameznih delov, je nova kvaliteta.
In ta človek ni zgolj »zaposleni«, ki ima znanje in sposobnosti za opravljanje delovnih nalog, temveč je izjemno kompleksno Bitje z zavestjo, ki domuje v fizičnem telesu, se nenehno čustveno odziva, ima sposobnost razmišljanja in premore nedoumljivi svet duha. Je prezenca Življenja, ki se izkazuje skozi njegovo delovanje, je celota vseh doživetih izkušenj, ki so oblikovala njegova prepričanja in se razkrivajo skozi njegovo ravnanje.
Prav ravnanje ljudi nam, skozi različne dogodke našega vsakdanjika doma in po svetu, jasno sporoča, da vse znanje, ki ga trenutno premore človeštvo, ni dovolj, da bi zmogli peljati Življenje na zemlji naprej tako kot vemo, da je prav in dobro. Več kot očitno je, da manjka zavedanje, zavedanje slehernika o Sebi, o tem kako ravnati s svojimi čustvi, kako uporabljati sposobnost mišljenja, kako »gospodariti« s svojim telesom, kako izkoristiti neskončne zmožnosti duha, torej se poznati in vedeti kako obvladovati samega sebe. In prav obvladovanje samega sebe je temelj obvladovanja česarkoli zunaj nas!
Letošnji orkan Sandy je katastrofalno prizadel New York. Že nekaj ur po tem, ko se je divjanje narave poleglo, si je newyorški župan Bloomberg ogledal nastale posledice in ob tem svetu sporočil, da bodo kljub temu čez teden dni izvedli načrtovani maraton. Priprave so stekle in so tekle vse dokler se meščani niso jezno uprli izvedbi te prireditve. Na temelju tega jeznega odpora, je župan izvedbo maratona tik pred zdajci odpovedal.
Ta njegova odločitev za izvedbo maratona zelo nazorno zrcali delovanje »dela« namesto »celote«, še zlasti pa siceršnjo prevladujočo miselnost ljudi, ki vodijo današnji svet – politično in gospodarsko. Ne gre za to, da obsojamo to odločitev, temveč gre za to, da razmišljamo o njen, o tem kaj nam sporoča, česa nas uči.
Ob srhljivih prizorih razdejanih domov in infrastrukture ter obsežnem pomanjkanju osnovnih življenjskih pogojev, je jasno, da je bila odločitev sprejeta izključno »z glavo«, trmasto je sledila postavljenemu cilju, hotela uresničiti formulo »biti uspešen« in svetu dokazati svojo moč – torej ne boš ti (narava) premagal mene, ampak bom jaz tebe!
Generacije mladih ljudi rastejo pod vplivom točno teh udarnih »parol«. O njih poslušajo v šolah ter na drugih izobraževanjih, doma in v medijih, zlasti športnih, kjer mnogo dopinških zgodb priča o tem, da »cilj posvečuje sredstva«. Seveda ni nič narobe biti dober, biti najboljši, problem je v poti do tega cilja. In po tej poti mora hoditi celotno človeško Bitje – njegovo telo, čustva, misli in duh in sicer z zavedanjem vsakega od njih.
Namreč ravno to zavedanje zagotavlja človeku občutek celosti in s tem samoobstoja, kar daje temelj za njegovo najboljše delovanje – NAJPREJ BITI, POTEM NAREDITI. Tako kot pri uri. Šele, ko so vsi njeni sestavni deli na mestu in v funkciji, bomo zaslišali njeno tekoče tiktakanje – torej njeno delovanje, realizacijo njenega namena.
In, ko se človek zaveda samega Sebe, bo realiziral svoje cilje, ne zaradi ciljev, ne zaradi tega, da bo premagal kogarkoli oz. dobil priznanje drugih (nagrado), temveč zato, ker uživa v Sebi in želi to deliti z drugimi – enostavno poustvarja/preliva vsebino svoje notranjosti v fizični – vidni, zunanji svet ter s tem razkriva kdo on je.
Če se v ta zunanji svet preliva le »del« človeškega Bitja, gre za okrnjeno delovanje, četudi je ta »del« vrhunsko sposoben. In zato tudi dobimo temu ustrezne rezultate. Če bi se newyorški župan ob ogledu posledic orkana zavedal občutkov v svojem telesu in duši, zagotovo ne bi sprejel takšne odločitve kot jo je. Ta njegov »manjko« so mu odzrcalili njegovi meščani s svojo reakcijo. In Življenje vedno govori z jezikom celote, celosti.
O POGLEDU – lahko gledamo drevesa, lahko pa tudi cel gozd. Dobro je, če znamo gledati oboje!
Aktivnosti našega vsakdanjika od malih nog usmerjajo našo pozornost na detajle. Ko smo majhni in v času odraščanja so to, vrtec, igra, šola, pridobivanje znanja, hrana, prijatelji; ko odrastemo, se temu pridružijo še službene obveznosti, odnosi, partnerstvo, skrb za otroke in dom, za eksistenco….
Celoten družbeni sistem je zgrajen in funkcionira tako, da od nas pričakuje oz. zahteva delnost – npr. v službi naj bi delali in sicer čim bolje in hitreje in zasledovali cilje organizacije, kjer si služimo svoj kruh. Če in ko bomo imeli čas, pa lahko sedemo na kolo in se posvetimo skrbi za svoje telo.
V tem ponavljajočem življenjskem ritmu otopi naša sposobnost videti svoje življenje kot celoto in s tem tudi prepoznati njegov globlji smisel in namen. Posledica take parcialne naravnanosti pa je v tem, da tudi na vse ostalo gledamo tako – torej, da vidimo samo drevesa, ne pa tudi celega gozda.
Če se zaposleni pri obvladovanju virov organizacije ne zavedajo, da se to obvladovanje ne začne oz. končna z ograjo tovarniškega dvorišča, potem nimajo niti predstave o tem, s kakšno močjo in hitrostjo lahko rezultate njihovega obvladovanja ogrozi ali celo uniči tisto, kar je na svetu neobvladanega. In tega je veliko, zelo veliko in pogosto dobesedno izbruhne prav v politiki – torej v tistem izrazu organizirane družbe, ki naj bi družbi najbolj služila in oblikovala pogoje za njeno čim boljše delovanje. Pozorno spremljajte samo eno sejo našega parlamenta in videli boste fizični izraz tega o čemer teče beseda.
»Želim si, da bi videli to, kar vidim jaz«, je rekel Felix Baumgartner tik pred skokom z 39 km nad površino zemlje, s katerim je prebil zvočni zid. In po srečni vrnitvi na Zemljo je povedal: »Ko človek stoji na vrhu sveta, postane zelo ponižen. Nič več nisem razmišljal o preseganju rekordov, nisem razmišljal o pridobitvi znanstvenih podatkov. Po glavi mi je rojila le ena misel – da se vrnem na Zemljo živ.«
!!!Učimo se iz te njegove izkušnje in se vprašajmo: kako daleč se moramo »oddaljiti« od našega vsakdanjika, od naših problemov, od naših uspehov in padcev, torej od naših zornih kotov, da bomo dojeli bistvo tega, kar se dogaja, dojeli bistvo Življenja, da nas bo prevzel pogled nanj???
O OBVLADOVANJU – ko rečemo: »Ta pa obvlada!« je to namenjeno tistemu, ki dovršeno in povsem suvereno počne, kar pač počne.
Sleherni, ki doseže tako stanje svojega delovanja, se je moral za to potruditi, hoditi v tej smeri, biti pozoren na to, moral je nenehno ponavljati »vajo«, saj velja, da »vaja dela mojstra, če mojster dela vajo.« To velja tako za odličnega kuharja, kot za odličnega znanstvenika.
Pred dnevi je mojo pozornost pritegnila novica, da je slovenski znanstvenik in raziskovalec prof. dr. Dragan Mihailović, vodja Odseka za kompleksne snovi Instituta “Jožef Stefan” prejel evropska sredstva za projekt, v katerem bodo z visoko časovno ločljivostjo raziskovali potek dogodkov v snovi, med prehodom skozi različne fazne prehode – npr. prehod iz vode v led, veliki pok in trki elementarnih delcev.
Med drugim je g. Mihajlović izjavil: »Zelo pomembno je razumeti kako se več delčni sistemi, pa naj bodo to ljudje, bančniki, ali pa elektroni obnašajo skozi ta prehod.« ter poudaril pomen teh raziskav z vidika uporabe na njih pridobljenega znanja tudi za možnost napovedovanja borznih zlomov – namreč ni problem v stanju na borzi, temveč v medsebojni interakciji borznikov.
Vse moje »antene« so švignile pokonci, kajti to je to, kar vam želim povedati – vedeti o snovi pomeni obvladovati jo, vedeti o Sebi pomeni obvladovati se!!! Tako kot bo raziskovalec ugotavljal kako se snov »vede« ob spremembah njenega agregatnega stanja, tako moramo ljudje z zrenjem vase opazovati kaj se dogaja znotraj nas, ko prehajamo iz enega počutja v drugega, od ene misli k drugi, od enega telesnega giba k drugemu. To samoopazovanje postopoma bistveno zviša našo sposobnost zaznavanja sebe in vsega okrog nas ter sčasoma prinese tudi temu ustrezno ravnanje – preprosto vemo! kaj nam je storiti in to, kar storimo, je v harmoniji z nami in s situacijo na katero se odzivamo.
In v harmoniji je skrita moč in lepota Življenja. Vsi jo imamo, samo ozavestiti se moramo, biti mojstri Življenja. Temu stanju rečemo ZAVEDANJE in to je tista manjkajoča beseda, ki sodi v naslov tega zapisa.
November 2012
Avtor: Marica Štajdohar, projekt »Kultura zavedanja«
Dogodek: 15. dan kakovosti in inovativnosti GZDBK
Tema dogodka: Vodenje virov v organizacijah