Kreativnost in benchmarking

človekova kreativnost kot nadgradnja primerjalnega vrednotenja

Uvod

Konferenco kakovosti in inovativnosti vidim kot čudovito priložnost da, skozi različna razmišljanja in pestre izkušnje udeležencev, pogledamo sami nase in na naše ravnanje ter se odločimo kaj, od predstavljenih stališč in izkušenj, bomo uporabili za izboljšanje svojega delovanja in s tem posledično tudi poslovnih rezultatov gospodarskih subjektov, kjer ustvarjamo skupaj s sodelavci.

Res, krasna priložnost ter vzpodbuda za nove razvojne korake tako posameznega človeka, kot samega gospodarskega subjekta, kakor tudi družbe kot celote.

Tudi moj prispevek je namenjen prav temu – da z vami podelim svoj pogled, izkušnje, razmišljanje in prepričanje o tem kako vidim letošnjo konferenčno temo. Nanjo bom ves čas gledala z vidika globin Življenja in človeške biti ter z izkustvenega vidika – izvedba predavanja poteka s ponazoritvijo: konkretnih izkušenj in analizo resničnih primerov.

 

Pred vami je odločitev, kaj boste storili s to »dobrino«, ki se je znašla na vaši poti.

 

Izhodišča obravnavane teme:

 

  1. a) ki se nanašajo na benchmarking
  • benchmarking je vrsta poslovnega pristopa, ki ga menedžment uporablja z namenom doseganja čim boljših poslovnih rezultatov
  • benchmarking temelji na primerjanju z drugimi
  • benchmarking nas postavlja pred odločitev: kaj želimo primerjati, s kom se bomo primerjali, kako bomo zbrali podatke, kako jih bomo analizirali in kako bomo uresničili ugotovitve do katerih bomo prišli
  • benchmarking je odvisen od pridobivanja podatkov o tistih subjektih s katerimi se želimo primerjati, saj omogoča ugotavljanje položaja poslovnega subjekta le v primerjavi z drugimi
  • benchmarking je načrtna aktivnost, ki pomaga k izboljšanju poslovanja s spoznavanjem in prenosom najboljših praks in s tem hkrati pomaga odkrivati ter »zdraviti« šibke člene v lastnem poslovanju
  • benchmarking zahteva svoj čas, denarna sredstva, ljudi
  • osnova benchmarkinga je »razmišljati zunaj meja«
  • z benchamrking-om živo poslovno dogajanje preoblikujemo v številke, grafe, tabele

 

  1. b) ki se nanašajo na Človeka
  • človek je bitje narave
  • za človeka so poleg telesa in razuma značilna tudi čustva in globoka duševna dogajanja
  • v človekovi naravi je, da se uči s posnemanjem
  • primerjanje z drugim v človeku zbuja občutek tekmovalnosti, strahu, da bo poražen, komplekse manjvrednosti oz. občutke večvrednosti
  • človekovo ravnanje je odvisno od njegovega zavedanja
  • razvoj človekove zavesti in vseh sposobnosti temelji na gledanju vase
  • človekov razvoj gre v smeri njegove pozornosti (fokusa)
  • človek je kreativno bitje
  • človek ustvarja iz svoje notranjosti
  • človek ustvarja benchmarking in ne obratno.

Pogled na benchmarking z vidika Življenja

 

Obravnavano temo najprej poglejmo z vidika najširšega konteksta, ki ga poznamo na našem planetu in katerega del je tudi človek – to je Življenje. Opredeljuje ga mnogo značilnosti, a med njimi sta dve zagotovo v ospredju – to je:

 

–         dejstvo, da življenje pomeni nenehno dinamiko in spreminjanje;

 

Povsod, kjer je prisotno življenje je z njim samodejno prisotno tudi nenehno spreminjanje vsega tistega, kar ga sestavlja in predstavlja. Po tem življenje tudi prepoznamo, saj tam, kjer pride do delnih zastojev te dinamike, to povzroči okrnitev življenja, celoten zastoj pa njegov konec.

 

–         da je življenje proces;

 

Ta dinamika se dogaja v nekem procesu, ki poteka z nekim naravnim zaporedjem, ki se ga ne da umetno ali na silo spreminjati oz. brez posledic pospeševati ali zavirati. In proces vedno vsebuje časovno komponento oz. z drugimi besedami: vse potrebuje svoj čas.

 

Tudi poslovno življenje posameznega gospodarskega subjekta, ki ga obravnavamo v konkretnem benchmarkingu, je najprej življenje, je dogajanje, ki je stkano iz neštetih medsebojno povezanih, prepletenih in soodvisnih drobnih delcev, je utripanje, ki poteka z njemu lastno frekvenco, kot skupnim rezultatom frekvenc vseh vpletenih deležnikov.

 

Ko to nenehno, izjemno prepleteno in tako živo dinamiko ujamemo v podatke (izražene v številkah, tabelah, grafih), ki nam služijo za namene analiziranja in primerjanja, ustavimo to dinamiko in s tem takorekoč naredimo odmik od (poslovnega) življenja, od resnice. Ta odmik je še zlasti očiten povsod tam, kjer gre za analizo numerično nemerljivih komponent poslovnega procesa – sem zagotovo sodi človek in njegova notranjost.

 

Naj uporabim preprost primer: eno je speči kruh, čisto nekaj drugega pa je prebirati njegovo recepturo ali podatke o tem koliko ljudi ga je peklo, s kakšnimi stroji je narejen, koliko časa je bilo porabljenega…..

 

Nadaljnji odmik se zgodi, ko na temelju teh podatkov delamo zaključke, postavljamo trditve, ocenjujemo ta numerični izkaz poslovnega življenja kot dober ali slab. Ponovno se odmaknemo, ko na tej podatkovni osnovi sprejemamo odločitve o svojem bodočem ravnanju.

 

In nenazadnje, ko imamo v rokah rezultate take analitične primerjave, je naravni tok življenja obravnavanega poslovnega subjekta, že zdavnaj spremenil njegovo vsebino – zaposleni čuti danes drugače kot je včeraj, zato se tudi drugače odziva in ravna, drugače se odziva tudi stranka, vremensko pogojeno delo se odvija v drugačnih vremenskih okoliščinah…

 

Glede  navedenega se učimo od stare modrosti, ki pravi:

 

»Ne moreš stopiti dvakrat v isto reko.«

 

Torej četudi bi imeli možnost znova narediti popolnoma enake poslovne poteze, njihovi učinki ne bi prinesli enakih rezultatov, ker življenje vedno teče naprej, tako kot reka in se ne vrača.

Zagotovo najbolj poznani primeri analiz, ki obravnavajo obstoj spreminjanja in procesov,

so analize raznih umetnikov (slikarji, kiparji, glasbeniki, pesniki, pisatelji) in njihovih

stvaritev – v šolski snovi je zajeto spreminjanje njihovega sloga, obravnavanih tem,

razmišljanja o tem kdo, s čim in kako je vplival na življenje in delo umetnikov.

 

Tudi ta moj članek je neposredni odraz trenutnega stanja v katerem se nahajam, spleta neštetih dejavnikov, ki vplivajo name, na izbor besed, prispodob, besedne zveze… Prebiranje v vas sproža drugačna občutja, misli, asociacije in spoznanja, kot ga bo sprožalo, če ga boste prebrali čez en teden, pol leta ali še pozneje.

 

Človek in njegova notranjost v povezavi z benchmarking-om

 

Človek ni samo sestavni del Življenja na zemlji, temveč zaradi lastnosti zavesti tudi njegova krona. Na stanje njegove zavesti pa ne vplivajo le človekovi miselni procesi, temveč njegovo celotno bitje. S tem izrazom pojmujem njegovo fizično telo, vsa čustvena stanja, vse miselne tokove, globoke – nezavedne duševne procese ter vse izkušnje skozi katere je šel. VSE TO VEDNO VPLIVA na človekovo ravnanje, pa če se tega zaveda ali ne. In vse to se tudi ves čas spreminja in je istočasno sestavni del osebnega procesa, ki je soodvisno povezan s procesom ožjega in širšega okolja.

 

Pa poglejmo kako benchmarking odmeva v človekovi notranjosti:

 

  1. a) daje poudarek, vrednost in prednost miselni vsebini

Sodobni človek je od malega deležen izobraževanja, kjer je poudarek na pridobivanju znanja, na miselnih procesih, na znanstvenih pristopih in podatkih. Še v reklamah srečamo trditev: »in rezultati so znanstveno dokazani«. In človek se samodejno in nevede nauči, da, če hoče, da ga bodo resno jemali in upoštevali, mora tudi sam tako delovati. Vse manj in manj uporablja preostali del svojega bitja, v posledici česar se ta pomakne v podrejeno, okrnelo ali celo latentno stanje.

 

Tudi v benchmarkingu je bistveni del dogajanja povezan z miselnimi operacijami, še zlasti v tistem delu, kjer gre za obravnavo podatkov o subjektu s katerim se izvaja primerjava. Že prej pa smo ugotovili, da so ti podatki le približek resničnega življenja poslovnega subjekta, ki ne vsebuje ničesar o neštetih drobnih dejavnikih, ki so dobesedno skriti v ozadju teh podatkov, pa so prav tako vplivali na njihov nastanek.

S tem, ko benchmarking vsebuje predvsem miselne vsebine in poudarja njihovo težo ter jo povezuje s pojmom uspešnosti in razvoja, človeka znova in znova uči, da je »pametno« uporabljati le mentalni del svojega bitja. S tem se še povečuje neravnovesje v katerem se je človek znašel že na poti svojega šolanja. Posledica je, da človek ne deluje iz svoje celote, temveč le iz dela sebe, kar pa zagotovo neposredno vpliva na kvaliteto njegovega celotnega dela in življenja.

Saj veste, da del nikoli ne more nadomestiti celote in kot pravi modrost:

 

»Malenkosti naredijo popolnost, toda popolnost ni malenkost.«

 

 

  1. b) usmerja človekovo pozornost navzven

Ko se odločamo glede česa in s kom se bomo primerjali, ko zbiramo podatke in jih analiziramo…. je naša pozornost usmerjena na subjekt zunaj nas.

Če ta fokusiranost zajame pretežni del naše zavesti (to se zelo rado zgodi takrat, ko se nas nekaj tako ali drugače zelo dotakne), s tem zopet potisnemo sami sebe iz ravnovesja, s čimer puščamo ob strani svoje sposobnosti in lastno modrost.

Vsa učenja, ki obravnavajo uspešnost človeka, pa izrecno poudarjajo, da je izjemno pomembno zavedanje o tem kam človek usmerja svojo pozornost in odločilno, da je v prvi vrsti fokus on sam. Namreč to je osnova, da spotoma ugotavljaš, kaj se dogaja znotraj tebe in korigiraš svoje čustvovanje in zavedanje k pozitivnim vsebinam ter ga usklajuješ z doseganjem načrtovanih ciljev.

 

  1. c) spravlja človeka v čustven precep

Vsaka primerjava, kjer koli in ne glede na kaj se nanaša, že sama po sebi sproža v človeku čustven odziv, ki ga vrednostna ocena primerjanih elementov, še stopnjuje.

V človeku je zelo globoko in zelo skrito prisoten strah pred porazom. Primerjanje neminovno potrka na njegova vrata z vprašanjem:« Kaj če bo nekdo boljši? Kaj potem?« Odgovor na to vprašanje ima za nas tem večjo vrednost, čim bolj je njegova vsebina povezana z našo eksistenčno oz. poslovno odvisnostjo.

Še v športu, kjer gre za igro, je kljub dobro znani trditvi »pomembno je sodelovati« resnica ta, da vsak športnik pride z željo, da bi zmagal. Če je to istočasno tudi njegov »kruh«, je ta resnica še toliko bolj prisotna.

 

K temu strahu, še zlasti, če je povezan s slabo oceno in razmišljanjem okolja, da gre čast in slava samo zmagovalcem, se zelo rad pridruži še občutek manjvrednosti, ki posledično samo še poslabša delovanje človeka, ki je ujet v njegove mreže.

 

Ta medalja pa ima še drugo plat – povezana je s poslovnimi subjekti, ki imajo tržno premoč, vodilno vlogo. Ta pozicija moči pogosto botruje občutkom večvrednosti pri zaposlenih, kar vpliva na njihovo ravnanje v odnosu do ostalih (tako konkurentov, kot nekonkurentov, strank, okolja) – to ravnanje je najpogosteje nekonstruktivno in oblastno.

Posedovanje kakršnekoli moči vedno zahteva veliko modrosti in srčne kulture.

 

Vsi obravnavani čustveni vidiki so povezani s pomanjkanjem zavedanja o lastni vrednosti in enkratnosti in jih je možno spremeniti le z njegovim razvojem.

 

Človek je kreativno bitje

 

Kreativnost ni samo človekova naravna lastnost in sposobnost, temveč tudi tisto bistvo, ki ga osrečuje, izpolnjuje, razvija, tako rekoč osmišlja njegovo življenje in delo.

 

Kreativnost dela človeka zainteresiranega, vzbuja njegovo pozornost, mu daje moč pri premagovanju ovir, izraža njegovo enkratnost in dragocenost ter ga povezuje z drugimi.

 

Najveličastnejši izraz te kreativnosti je stvaritev novega človeškega bitja – rojstvo otroka.

 

Če se vam zdi to nekaj samoumevnega, nič posebnega, se poglobite v to čudovito dejstvo – sedite in zaprite oči ter se začutite – svoje telo, čustva, misli, duha. Ste čudovita kreacija vaših staršev in v sebi nosite sposobnost kreacije novega človeškega bitja.

Zavejte se sledi, ki ste jih s tem, da obstajate, pustili v življenju drugih ljudi in zavejte se sledi, ki so jih drugi ljudje pustili v vašem življenju.

 

Torej, če smo ljudje sposobni kreirati novo človeško bitje, se utemeljeno lahko vprašamo, kaj vse smo sposobni ustvariti ? na drugih področjih, ki sestavljajo vsebino našega življenja?

Zagotovo neprimerljivo več v pogledu kvalitete, sposobnosti in kompleksnosti, kot jo lahko vidimo v obstoječih stvaritvah človeka.

 

Kreativnost »domuje« v prefinjenih globinah človeške biti, njen izraz pa je tesno povezan:

  • s sproščenostjo
  • z samozavestjo
  • s pogumom
  • z željo izraziti se – pokazati svetu kdo si
  • z samozavedanjem – poznavanje sebe, zaznavanje notranjih vzgibov, ki jih v nas vzbujajo zunanji dejavniki, sprejetje samega sebe ter zavesten in trajen razvoj pozitivnih vsebin ob sočasnem opuščanju vsebin, ki naš razvoj ovirajo oz. mu celo nasprotujejo.

 

Torej, če hočemo priti v stik s svojo kreativnostjo in jo izraziti, moramo svojo zavestno pozornost obrniti vase, na svoje celotno bitje – to pa je ravno nasprotno fokusu, ki ga od nas zahteva benchmarking – tam je naša pozornost usmerjena na poslovne subjekte, ki jih analiziramo: kaj so dosegli, kako so to naredili, s čim, v kolikšnem času, kako se jim je to obrestovalo, kdo je bil uspešnejši in zakaj….

 

Izraziti svojo kreativnost nedvomno pomeni izhajati iz sebe. Ravno to zagotavlja osebno zainteresiranost, nenehni vir energije in moč za premagovanje ovir – torej dejavnike, ki neposredno in odločilno vplivajo na uspešnost konkretnega projekta, aktivnosti, stvaritve izdelka.

 

Vsekakor je na mestu vprašanje s kakšnimi pristopi in vsebino vzpodbuditi in izvajati osebnostni razvoj zaposlenih. Odgovor nanj je pomemben in zagotavlja temeljite ter daljnosežne posledice, ki bodo odločale o kvaliteti življenja nas vseh. Posvetiti se mu je potrebno skrbno in predano, predvsem pa upoštevaje praktičnost in naravno bistvo stvari, ki ga sporočajo besede:  »iz življenja za življenje«.

 

Človek ustvarja benchmarking

 

Če na ravnokar povedano pogledamo z vidika vprašanja: od koga je odvisna kvaliteta  benchmarking-a?, zopet pridemo do istega dejavnika – do človeka in njegovega zavedanja. Namreč tako kot kvaliteta športnika v danem trenutku določa njegov trenutni športni rezultat, tako kvaliteta človeka določa kvaliteto benchmarkinga .

 

Če pravimo, da je osnova benchmarkinga »razmišljati brez meja«, v resnici rečemo, da je njegova osnova človek, ki  razmišlja brez meja, kajti on je njegov stvaritelj, kreator.

 

S tem je povezana tudi resnica, da je modrost presojanja odvisna od možnosti, ki jih vidimo. Ta sposobnost videnja pa je zagotovo večja, če jo načrtno in trajno razvijamo – torej zopet smo pri človeku in njegovem razvoju.

 

Benchmarking : da ali ne ?

 

Odgovor ni tako preprost.

 

  • vodnik ali sel ?

 

Če upoštevamo, da nam benchmarking daje neke podatke, ki nam v dani situaciji pomagajo krmariti poslovanje in se razvijati, nam to pove, da ga potrebujemo – torej ga uporabljajmo z modrostjo – naj nam bo sporočilo in ne vodilo.

Če nanj pogledamo kot na vodilo , potem si s tem v bistvu postavimo dosežek nekoga drugega kot omejitev! Namreč podatek s katerim operiramo samodejno priklepa nase našo pozornost. Posledica je, da je ne usmerimo vbrezmejnost lastnih sposobnosti in modrosti, v svojo kreativnost.

Saj poznate tisto poučno zgodbo, ki govori o zmagi gluhoneme žabice – zmagala je zato, ker je bila sama s seboj, brez vplivov gledalcev.

 

Če pogledamo na benchmarking kot na sla, ki nam prinaša informacije – zavedajmo se njihove dragocenosti, istočasno pa dejstva, da obravnavajo preteklost, čas in situacije, ki so mimo – ni jih več in jih ne bo.

Če hočemo uspeti jutri, moramo biti odprti za jutri, za prihodnost. In mati narava nas je opremila z vsem kar za to prihodnost potrebujemo – z brezmejno kreativnostjo in  modrostjo, samo poiskati jo moramo v sebi.

 

 

  • za kaj porabiti: čas, denar, energijo ljudi ?

 

Ali za benchmarking ali za razvoj ljudi? Zopet vprašanje, ki zahteva tehten premislek kaj in kako, predvsem pa zavedanje.

Zavedanje o tem:

–         da vsaka stvar potrebuje svoj čas – tudi razvoj ljudi

–         da lahko ustvarimo le tisto v kar brezpogojno verjamemo – torej spoznanje in  prepričanje, da nas bo razvoj zavesti ljudi popeljal naprej, sta temelj za tovrstno aktivnost

–         da je znanje eno, zavedanje pa čisto nekaj drugega – skupaj tvorita celoto, ki jo potrebujemo

–         da je uspešnost na vrhu stopnic in ne na njihovem začetku – torej, če hočemo uspeti v razvoju ljudi, moramo to početi trajno, načrtno in z aktivnostmi, ki vodijo v to smer

–         da preusmeritev od benchmarkinga  k razvoju zavesti ljudi izvajamo postopoma in tenkočutno.

 

Modrosti se ne da naučiti,

v njo lahko le zrasteš.

 

BISTVO ali ODSEV ?

 

Vprašam vas:

 

Kaj je bistvo?

 

Moj odgovor je: ČLOVEK.

 

Kaj je odsev?

 

Moj odgovor: Vsa človekova ravnanja – tudi benchmarking in vanj ujeti trenutni odsevi

življenja poslovnega subjekta.

 

Čemu boste posvetili svojo pozornost?

 

Moj odgovor: ČLOVEKU, vedno in povsod, zato da bo spoznal samega sebe, sprejel

svoje dragoceno bogastvo, razvil svoje fantastične potenciale in bil moder

prebivalec Zemlje.

 

In sedaj ste na vrsti vi – da izberete in izbrano negujete.

 

Zaključek:

Letošnja konferenčna tema je zelo kompleksna. Osvetlila sem jo z vidika, ki je meni najbolj pomemben, najbolj dragocen – z vidika Človeka.

Kadarkoli je predmet naše obravnave človek, je možno napisati debele knjige, razpravljati dneve in dneve, ga študirati celo življenje in na koncu reči – to je samo drobtinica.

Tudi ta moj prispevek je le drobtinica – naj obogati vaše delo in življenje.

 

 

 

Spoznaj samega sebe in spoznal boš vesolje.